Rektor: Prof. dr. Rado Bohinc
Prorektor za študijske zadeve: Izr. prof. dr. Roberto Biloslavo
Prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo: Izr. prof. Rado Pišot
Prorektor za mednarodno sodelovanje in evropske razvojne projekte UP: Izr. prof. dr. Aleksander Panjek
Glavni tajnik UP: Astrid Prašnikar

Cilj Univerze na Primoskem je postati aktiven partner pri razvoju kakovostnega visokega šolstva doma in v tujini. Razvoj bomo v naslednjih letih usmerili predvsem v dvigovanje kakovosti akademskih in raziskovalnih standardov ter nadaljnjo krepitev razvojno-univerzitetnih raziskovalnih temeljev. Pri tem je ob prislovični akademski avtonomiji ključnega pomena ustvarjanje dobrih delovnih pogojev, primerljivih z ostalimi univerzami v Sloveniji, Evropi in širše.

Na ravni izobraževanja bomo razvoj krepili zlasti na področju naravoslovnih in tehničnih ved ter v interdisciplinarnosti in s tem širili ponudbo z oblikovanjem novih študijskih programov in povečanjem izbirnosti znotraj univerze. Univerzitetni programi, ki jih ponujamo, so rezultat strategije univerze in omogočajo študentom razvoj osebnostnega in poklicnega profila.

Vsebina programov odraža potrebe in specifiko sredozemske regije, v kateri deluje naša univerza. Poseben izziv predstavlja tudi vzpostavitev tesnejšega sodelovanja z gospodarstvom in ostalimi uporabniki znanja iz lokalnega okolja. Na Univerzi na Primorskem se zavedamo, da predstavlja raziskovanje poleg izobraževanje temeljno področje prek katerega univerza oplaja lasten izobraževalni proces in svoje sodelovanje z gospodarstvom in širšim okoljem.
Zagotovitev kakovostnega izobraževanja, raziskovanja in človeških virov je prvi in poseldnji cilj naše univerze ter osnova za uspešno mednarodno povezovanje in sodelovanje z visokošolskimi ustanovami v Evropi in širše po svetu. Zavedamo se, da je aktivna prisotnost na mednarodnem področju za našo univerzo pomembna oblika promocije v doseganju prepoznavnosti vsebin. Obenem pa sodelovanje z drugimi institucijami bogati aktivnosti, ki jih izvajamo v študijskem in raziskovalnem procesu.
Univerza, kot eden izmed nosilcev razvoja na področju ustvarjanja novih znanj in napredka družbe, ni le prostor srečevanja z znanim in že povedanim, temveč tudi prostor snovanja novih odgovorov na vprašanja o tem, kaj je še treba razumeti.

Da ne ostanejo načrtovani cilji le želje, moramo v njih trdno verjeti, saj so edino sredstvo našega potovanja.

prof. dr. Rado Bohinc,
rektor Univerze na Primorskem

Univerza na Primorskem (UP) ima s tujimi univerzami, lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom in državnimi inštitucijami položaj partnerja v prostoru narodnostnega in kulturnega stika. UP predstavlja laboratorij intelektualnega kapitala, ki zagotavlja prostoru jugo-zahodne Slovenije potencial za preboj med najhitreje razvijajoče se evropske regije. Delovanje Univerze na Primorskem usmerjajo:

- nacionalni program visokega šolstva,
- nacionalni raziskovalno-razvojni program,
- strateški dokumenti Republike Slovenije in
- smernice razvoja enotnega evropskega visokošolskega in raziskovalnega prostora, s posebnim poudarkom na sredozemski regiji.

Univerza na Primorskem bo center odličnosti v ustvarjanju in prenosu znanja z namenom enakopravnega in partnerskega sodelovanja v plemenitenju akademske in družbene sfere sredozemskega sveta in širšega prostora, v katerega je vpeta.
Kot izobraževalna in raziskovalna ustanova bo predstavljala forum, na katerem se bodo v medkulturnem dialogu pretakale inovacije iz raziskovalne sfere v družbeno, kulturno in gospodarsko življenje, pobude iz okolja pa bodo smernice za nadaljnje delo na akademskem področju.
V konkretnih projektih sodelovanja z gospodarstvom ter domačim in mednarodnim akademskim in raziskovalnim prostorom bo Univerza na Primorskem ključni steber razvoja lokalnega okolja.

Sistem zagotavljanja kakovosti (Quality Assurance) so univerze prevzele iz poslovnega sveta. Večina evropskih univerz se s tem področjem sistematično ukvarja šele zadnje desetletje; izjema so univerze v Veliki Britaniji in na Nizozemskem, ki so sistem kakovosti začele uvajati že nekoliko prej.

V tem obdobju so univerze pojem in koncepte kakovosti razvile in jih delno prilagodile, tako, da ustrezajo potrebam institucij, katerih temeljni dejavnosti sta izobraževanje in raziskovanje. V tem procesu gre velik del zaslug Evropski zvezi univerz (EUA), ki je od svojega nastanka v letu 2001 bistveno prispevala k oblikovanju in postopnem preoblikovanju evropskega visokošolskega prostora.

EUA pri opredelitvi kakovosti izhaja iz ciljev in poslanstva univerze, ki jih ta udejanja s pomočjo jasne strategije. Pri doseganju ciljev je instituciji v pomoč vzpostavljeni sistem (spremljanja in zagotavljanja) kakovosti, ki ji omogoča sprotno preverjanje doseženih rezultatov in jo opozarja na morebitne nujne spremembe, ki jih mora uvajati, da bi lahko dosegla zastavljene cilje.

Z uvajanjem bolonjske prenove visokega šolstva postaja kakovost izjemno pomemben dejavnik oblikovanja skupnega evropskega visokošolskega prostora (EHEA). Prav sistem kakovosti naj bi prispeval k transparentnosti in primerljivosti standardov v EHEA. Dokumenti na temo kakovosti, ki v zadnjih letih nastajajo v EHEA, kažejo na to, da se evropske univerze polno zavedajo pomena kakovosti za razvoj visokošolskih institucij ter njihovo mednarodno uveljavljanje.